Greznice

Praviloma bi se vsak kanalizacijski sistem moral zaključiti s čistilno napravo, ki odpadno vodo pred izpustom v vodotok mehansko in biološko očisti do take stopnje, da ne škoduje okolju. Ker je bil kanalizacijski sistem nedograjen, so se odpadne vode (pred izgradnjo čistilnih naprav) direktno izlivale v vodotoke. Zato so bili praktično vsi objekti priključeni na kanalizacijo preko pretočnih greznic, v katerih se zadržijo usedljivi in plavajoči delci, ki bi sicer odtekli v vodotok. Vendar danes, ko je večina objektov priključena na kanalizacijski sistem in čistilne naprave, greznice sploh niso več povsod potrebne.

Delna zaščita vodotoka

Greznice sicer predstavljajo delno zaščito vodotoka, čeprav voda, ki izteka iz njih niti približno ne doseže take kvalitete, da bi jo lahko glede na zakonodajo izpuščali v vodotoke. Poleg tega v bistvu pozitivnega učinka pa greznice povzročajo kar nekaj težav. V njih prihaja do anaerobnega gnitja organske snovi, zaradi česar nastajajo plini, ki povzročajo smrad, v stiku teh plinov z vodo pa nastaja kislina, ki nažira kanalizacijske cevi in jaške. Goščo, ki se zadrži  v greznicah, je potrebno občasno (najmanj 1 x na 4 leta) izčrpati in jo odpeljati na sprejemno mesto na ČN Celje. Praznjenje greznic pomeni strankam že kar velik strošek, poleg tega pa je to poseg, ki povzroča hrup in smrad v bivalnem okolju. Z izgradnjo čistilne naprave na koncu kanalizacijskega sistema postanejo pretočne greznice nepotrebne oziroma celo moteče, saj odpadna voda iz greznic neugodno vpliva na biološki proces čiščenja odpadne vode. Funkcijo greznic prevzamejo na čistilni napravi grablje in sita, ki iz odpadne vode izločajo trdne delce.

Greznice niso več potrebne

Večina čistilnih naprav je že izgrajenih, zato občine oziroma njeno javno podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o. dopušča, da se obstoječe greznice že sedaj opustijo, pri novih objektih pa gradnja greznic ni več dovoljena. To velja za tiste objekte, katerih komunalne odpadne vode so priključene na javno kanalizacijo, ki se zaključi s čistilno napravo.

Potrebna soglasja ob zaprtju greznice

Opuščanje greznic vpliva na javno kanalizacijo in odtok odpadnih vod, zato ni v celoti prepuščeno lastnikom greznic. Za opustitev je potrebno pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije podjetja Vodovod-kanalizacija, d.o.o. Pomembno je, da se preveri stanje kanala od mesta opuščene greznice do priključka na javni kanal. Ta odsek mora biti nepoškodovan, gladek, imeti mora zadosten padec in primerno zidarsko obdelane jaške. V kolikor naštete zahteve niso izpolnjene, priporočamo strankam, da ta odsek svojega priključnega kanala sanirajo ali zamenjajo z novim.

Za kaj lahko uporabimo opuščene greznice?

Greznice, ki so razporejene po celotnem omrežju, predstavljajo znaten volumen, zato bi jih  bilo moč uporabiti kot zadrževalne bazene za padavinsko vodo. Opažamo namreč, da ob vse gostejši zazidavi mestnih območij in vse močnejših nalivih količine padavinskih vod naraščajo in da obstoječa kanalizacija marsikje ni več sposobna odvesti vseh meteornih vod. Zato občasno prihaja tudi do vdora vode iz kanalizacije v kletne prostore in razlivanja po ulicah. S preureditvijo greznic v zadrževalne bazene za padavinske vode, se padavinska voda deloma zadrži in odteka naprej v kanalizacijski sistem šele potem, ko  najmočnejši  naliv poneha.
Na mestih, kjer geološka sestava tal to omogoča, je koristno greznice preurediti v ponikovalnice meteornih vod. S tem  poleg zadrževanja dosežemo tudi to, da se meteorne vode deloma izločijo iz kanalizacije.  Poleg koristi, ki jih prinese zadrževanje padavinske vode,  dosežemo še zmanjšanje količin vode, ki odteče po kanalizacijskem sistemu, kar  vpliva na zmanjšanje stroškov čiščenja čistilnih napravah. Za opisano preureditev so predvsem zanimive velike greznice ob stanovanjskih blokih, katerih volumen znaša tudi več deset kubičnih metrov.

Ukinjanje greznic je dolgotrajen proces, ki bo tekel postopoma več let, saj ne načrtujemo neke posebne akcije ukinjanja. Vsak lastnik greznice bo samostojno presodil, kdaj se mu ekonomsko splača ukiniti greznico s primerjavo stroškov rednega praznjenja greznice in enkratnega stroška njene ukinitve.